Recenzije - Arhiv

Iskalnik po sekciji


Iskane besede:
Od:
Do:
Recenzije - Arhiv
Filmska recenzija: Suspiria Romantična drama Pokliči me po svojem imenu , obsijana s soncem italijanskega podeželja in zavita v topel plašč nostalgije, je bila marsikomu eden najljubših filmov lanskega leta.
Liffe: Marguerite Duras: Spomini na vojno Veliko je kandidatov za prvi film, ki je bil kdaj posnet. Prav tako je veliko kandidatov za prvi film, ki je bil posnet po literarni predlogi.
Liffe: Stotnik Vojna drama Stotnik je do groteskne končne izpeljave pripeljani rek, da "obleka naredi človeka". Nekatere uniforme očitno ustvarjajo zveri.
Liffe: Mandy Morda je bilo treba počakati na manj uveljavljenega, s predsodki neobremenjenega režiserja, da si je spet enkrat upal z vso resnostjo staviti na Nicolasa Cagea, nesporno legendo, ki že več let svojo ...
Liffe: Zdravilec Prvenec Gjorčeja Stavreskega je topla, z balkanskim humorjem prežeta grenko-sladka komedija, ki odstira zelo znano zgodbo nedelujočega zdravstvenega sistema, ki številne požene v iskanje različnih ...
Liffe: 112 Celovečerni prvenec danskega režiserja Gustava Möllerja je sicer vaja iz sloga, že viden koncept - a obenem tudi dobro speljana, kompaktna, klavstrofobična kriminalka, ki se skoraj v celoti naslanja ...
Liffe: Poletje Sovjetski roker mora v človeku iskati nekaj svetlega, pravi nadzornica besedil v rokerskem klubu v Leningradu začetek 80. let.
Liffe: Najljubša Najljubša je duhovit pristop k pogosto zatohlemu žanru zgodovinske drame, pri kateri je najbolj presenetljivo to, da večni cinik Yorgos Lanthimos prvič nakaže, da morda vendarle ima srce.
Liffe: Dvojna življenja Olivier Assayas se po dveh filmih v angleščini vrača na svoj materni jezik, Dvojna življenja pa odkljukajo praktično vse stereotipe, ki jih imamo o Francozih in pariški družbi.
Liffe: Hiša, ki jo je zgradil Jack Film, ki ga je posnel Lars, je neizpodbiten dokaz, da je veliki danski režiser, še vedno eden najbolj nadarjenih živečih cineastov, pripravljen narediti kar koli, da bi od sveta izzval reakcijo.
Liffe: Vrhunec Gaspar Noé s svojimi filmi običajno razdvaja kritike in občinstvo, a mu pomanjkanja izvirnosti nihče ne more očitati. Z Vrhuncem je izumil cel nov žanr – plesno srhljivko.
Liffe: Mektoub, ljubezen moja Če bi bili zdajle raje kot v novembrski Ljubljani na kaki razgreti peščeni plaži, Mektoub, ljubezen moja prinaša vsaj ta površinski užitek.
Liffe: Ne puščaj sledov Debra Granik dolga leta po uspehu filma Na sledi očetu predstavlja nekonvencionalno dramo o odraščanju, ki v namerno počasnem, melanholičnem tempu raziskuje odnos med očetom in hčerko.
Liffe: Divje življenje "Divje življenje" je bolj ali manj antiteza tega, kar je s svojim režijskim prvencem skušal upodobiti fantastični karakterni igralec Paul Dano.
Liffe: Jezdec Kaj ti ostane, ko ne moreš več početi tistega, za kar ti bije celotno srce? Ranjenega konja ustreliš in mu prihraniš agonijo, človek pa mora izgube preživeti in z njimi živeti.
Liffe: Dogman Režiser Gomore s svojo vrnitvijo v svet delinkventov in marginalcev še enkrat dokaže, da je izjemen portretist človeške brutalnosti in pritlehnosti.
Filmska recenzija: My way 50: Med iskanim in najdenim svetom Maja Weiss je leta 2001 kot prva slovenska režiserka posnela celovečerni film.
Filmska recenzija: Grace Jones Kratek opis Grace Jones, da gre za glamurozno popkulturno ikono, je najbrž precej prazen označevalec, in verjetno se je podobna ideja podila po glavi režiserki Sophie Fiennes, ko se je lotila ...
Filmska recenzija: Šum Balkana V filmu Borisa Petkoviča si je Tomaž Grom zamislil neko glasbeno matrico in potem hrvaške, srbske, bosanske, makedonske, albanske in druge glasbenike spodbuja, naj se nanjo odzovejo sami; spodbuja ...
Filmska recenzija: V Ciambri Ameriško-italijanski režiser Jonas Carpignano je leta 2015 s svojim celovečernim prvencem Sredozemlje (Mediterranea) na filmsko sceno stopil kot pravo utelešenje duha italijanskega neorealizma.
1 2 3 4 5